Državni sklad za nafto Republike Azerbajdžan (SOFAZ) je v svoji strategiji za finančno odpornost in geografsko diverzifikacijo razširil svoje naložbe v obnovljive vire energije izven države. Najnovejša poteza vključuje pridobitev pomembnega deleža v 402 MW sončnem portfelju v Italiji. Ta korak predstavlja strateški odmik Azerbajdžana od fosilnih goriv in krepi njegovo vlogo na področju zelene energije, pri čemer država izkorišča svoj geografski položaj za spodbujanje sodelovanja z državami v Zalivu in privabljanje naložb v obnovljive vire energije.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je izpostavila, da bo v letu 2026 za srbski energetski sektor ključnega pomena ponovni zagon in nemoteno delovanje Naftne industrije Srbije (NIS). Ministrica je v izjavi za javnost poudarila, da Srbija ne sme ostati brez goriva, zato bo obratovanje rafinerije v Pančevu postavljen kot neizogiben pogoj v vseh prihodnjih pogajanjih o prodaji ruskega deleža v podjetju. Vlada se aktivno pripravlja na strateške odločitve, ki bodo zagotovile energetsko varnost države v prihodnjih letih. Napovedi o prihodnosti NIS so tesno povezane z negotovostjo glede lastniške strukture, saj so ruski partnerji pod pritiskom mednarodnih sankcij. Đedović Handanovićeva je pojasnila, da bodo pogovori s potencialnimi kupci usmerjeni predvsem v zagotavljanje dolgoročne stabilnosti oskrbe s naftnimi derivati. Projektna načrtovanja za leto 2026 tako vključujejo tehnološko posodobitev in polno operativno zmogljivost predelovalnih obratov, kar je po mnenju srbske vlade prioriteta državnega pomena.

Lee Enterprises je sklenil kompromis z milijarderjem Davidom Hoffmannom, ki je letos ponudil prevzem tretje največje časopisne verige v državi, z namenom stabilizacije finančnega stanja podjetja.

Tajvanski polprevodniški velikan TSMC je po poročanju tujih medijev napovedal pospešitev proizvodnih načrtov v svoji ameriški tovarni v Arizoni. Proizvodnja najnaprednejših 3-nanometrskih čipov naj bi se začela že leta 2027, kar je leto dni prej, kot je bilo prvotno načrtovano. Ta strateška poteza velja za neposreden odgovor na konkurenčni pritisk južnokorejskega Samsunga, ki v svojem obratu v Teksasu načrtuje proizvodnjo 2-nanometrske tehnologije. Podjetje je hkrati uradno potrdilo, da je v zadnjem četrtletju letošnjega leta že začelo s serijsko proizvodnjo 2-nanometrskega procesa (N2) v svojih domačih obratih na Tajvanu. S tem je TSMC postal prvi proizvajalec na svetu, ki uporablja tehnologijo tranzistorjev z nano lističi oziroma arhitekturo GAA (Gate-All-Around). Analitiki poudarjajo, da je hitrejša širitev v ZDA tesno povezana z naraščajočim povpraševanjem podjetja Tesla po čipih za umetno inteligenco, pri čemer se ameriški avtomobilski proizvajalec zanaša na proizvodne zmogljivosti obeh azijskih polprevodniških gigantov.

Kitajska vlada je izrazila resno zaskrbljenost nad nedavnimi diplomatskimi in strateškimi potezami Izraela v avtonomnih regijah Somaliland in Tajvan. Po poročanju evropskega raziskovalnega inštituta Peking te dejavnosti razume kot neposredno grožnjo svojim strateškim interesom, zlasti v okviru pobude »En pas, ena cesta«. Kitajska stran ocenjuje, da bi izraelsko priznavanje ali krepitev vezi s temi regijami lahko destabilizirala dolgoročne načrte za gospodarsko povezovanje in vplivala na vprašanje suverenosti, ki ga Peking zagovarja v primeru Tajvana. Analitiki opozarjajo, da bi morebitno uradno priznanje Somalilanda s strani Izraela ustvarilo nevaren precedens, ki bi mu lahko sledile tudi druge države, kar bi dodatno zapletlo geopolitično sliko na Afriškem rogu. Kitajska, ki vlaga milijarde v infrastrukturo v tej regiji, vidi takšne premike kot poskus spodkopavanja njenega naraščajočega vpliva v Afriki in Aziji. Izrael se na te navedbe še ni uradno odzval, vendar njegovo delovanje v teh regijah sproža vprašanja o prihodnjih odnosih med Pekingom in Tel Avivom.

Grško podjetje ΔΕΗ je predstavilo svoj strateški načrt za obdobje 2026-2028, ki vključuje obsežne naložbe v višini 10,1 milijarde evrov. Na dogodku Capital Markets Day 2025 v Londonu so investitorjem predstavili vizijo in cilje skupine, s poudarkom na doseganju EBITDA v višini 2,9 milijarde evrov do leta 2028.

Turško obrambno podjetje ASELSAN je s strateškimi investicijami v visokotehnološke hčerinske družbe zunaj tradicionalnih industrijskih središč spodbudilo gospodarski razvoj regije Anatolije. S širitvijo v mesta, kot sta Malatya in Gaziantep, podjetje povezuje lokalni podjetniški duh s turško obrambno industrijo, s čimer povečuje nacionalne proizvodne zmogljivosti in spodbuja tehnološki napredek v notranjosti države. Projekt vključuje ustanovitev specializiranih odcepljenih (spin-off) podjetij, ki so se razvila iz matičnega podjetja ASELSAN. Cilj teh naložb je decentralizacija obrambne industrije in vzpostavitev novih industrijskih ekosistemov, ki bodo sposobni proizvajati tehnološko zahtevne komponente. Ta poteza velja za ključni korak pri krepitvi turške strateške avtonomije in gospodarske odpornosti manj razvitih regij, hkrati pa zagotavlja nova delovna mesta v sektorju z visoko dodano vrednostjo.